Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za nemško revijo „ZEITmagazin“ komentiral aretacijo nekdanjega župana Tirane, Eriona Veliaja, ki je že šest mesecev v zaporu. Rama je poudaril, da stranka ni zaščitni ščit za nikogar, in aretacijo Veliaja interpretiral kot uspeh pravosodne reforme. Čeprav ga ni izrecno poimenoval, je njegov primer uporabil kot dokaz, da so ljudje na vseh ravneh odgovorni za svoja dejanja.

Perujski minister za pravosodje in človekove pravice Juan Alcántara Medrano je izrazil nasprotovanje nameram Medameriškega sodišča za človekove pravice (IDH), ki naj bi Peruju preprečevalo sprejemanje lastnih pravosodnih norm. Ob tem je poudaril, da reforma pravosodnega sistema, ki jo pripravlja izvršna veja oblasti, ni povezana z reformo, ki jo obravnava kongres. V Braziliji pa se nadaljuje primer poslanke Carle Zambelli (PL-SP), ki je bila aretirana v Rimu, ko se je poskušala izogniti nalogu za prijetje, ki ga je izdal minister Alexandre de Moraes. Njeno priprtje v Italiji ne pomeni avtomatičnega zaključka primera v Braziliji.

V Italiji se zaostruje napetost med desno vlado in levim sodstvom. Članica stranke Bratje Italije (FdI) Sara Kelany je ostro kritizirala sodnico Silvio Albano, ker meni, da sodstvo poskuša podrediti politiko. Obenem časnik Il Tempo poroča o »deliriju rdečih tog«, ki napadajo vlado, medtem ko naj bi sindikat sodnikov zapravil 590 tisoč evrov javnih sredstev. Ti dogodki kažejo na globok razkol med političnimi in pravosodnimi institucijami v Italiji.

Poljsko ustavno sodišče je v torek razveljavilo reformo sodišča, ki je bila sprejeta septembra 2024 in jo je izpodbijal predsednik Andrzej Duda. Ocenili so, da je reforma neustavna, kar je bilo pričakovano glede na sedanjo sestavo sodišča. Sporne točke reforme so vključevale obsadbo in delovanje sodišča, predvsem prisotnost tako imenovanih 'dublerjev'.

Ukrajina je v luči domačih pritiskov na predsednika Zelenskega imenovala nekdanjega obrambnega ministra in sekretarja sveta za nacionalno varnost Rustema Umerova za vodjo delegacije na mirovnih pogovorih z Rusijo. Hkrati je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump sklenil trgovinske sporazume z Azijo, vključno z Japonsko.

Britanski veleposlanik na Kosovu, Jonathan Hargreaves, se je srečal s predsednikom Vrhovnega sodišča Kosova, Fejzullahom Rexhepijem. Pogovarjala sta se o aktualnih razmerah v državi, reformi sodstva in izzivih, s katerimi se sooča sistem. Veleposlanik Hargreaves je poudaril pomen zaščite neodvisnosti in integritete sodnega sistema ter ponovno potrdil podporo institucijam pravosodja na Kosovu.

V italijanskem senatu so izbruhnili protesti opozicije zoper predlog zakona o ločitvi sodnih karier, ki je prejel drugo zeleno luč. Senatorji gibanja Pet zvezd so dvignili plakate s fotografijami sodnikov Falconeja in Borsellina, simbola boja proti mafiji, in pozvali k ustavitvi zakona, s čimer so opozarjali na pomen neodvisnosti sodstva. Protesti so se odvijali ob vzklikih in s transparenti, ki so poudarjali nasprotovanje predlagani reformi pravosodja.

Ustavna reforma, ki med drugim uvaja ločitev karier sodnikov in tožilcev, je bila v drugi obravnavi potrjena tudi v Senatu. Minister Nordio je bil ob tem dosežku zelo zadovoljen, označil ga je za pomemben korak. Opozicija pa je reformo označila kot obračun s pravosodjem, ne zgolj reformo.

Vodja SBU Vasil Maljuk je na srečanju s predstavniki G7 poudaril, da bo varnostna služba še naprej prioritizirala boj proti ruskim agentom v vseh ukrajinskih državnih organih, kar je nova informacija glede prioritet SBU po nedavni operaciji v protikorupcijskem uradu (NABU).

Italijanski senat je v drugi obravnavi izglasoval ustavno reformo o ločitvi karier sodnikov in javnih tožilcev. Predlog zakona, ki vzpostavlja ločitev sodne in tožilske veje magistrature ter ustanavlja disciplinsko sodišče, je bil ponovno v obravnavi. Reforma je bila sprejeta z glasovi stranke Akcija, medtem ko se je stranka Italia Viva vzdržala glasovanja. Glasovanje in razprave so potekale v živo v dvorani senata.

V Bolgariji se je ponovno pojavila razprava o komandiranju sodnikov, potem ko je postalo jasno, da je sodnik, ki obravnava zahtevo za odvzem prostosti županu Varne Blagomirju Kocevu, začasno premeščen. Medtem je bil zadnji delovni dan Georgija Čolakova kot vršilca dolžnosti vodje Vrhovnega upravnega sodišča. Od jutri bo na dvomesečnem dopustu, dokler ne bo izbran nov začasni vodja, pa bosta institucijo vodila podpredsednika Marinika Černeva in Ljubomir Gajdov. Vprašanje komandiranja sodnikov je sprožilo kritike, da se s tem izogibajo odprtim natečajem za delovna mesta, kar spodkopava preglednost in integriteto sodnega sistema.

Po večletnem delu skupine strokovnjakov, ki jo je vodil direktor šole za magistrate Arben Rakipi, je bil predstavljen osnutek novega Kazenskega zakonika. Rakipi je poudaril, da je ta osnutek ključen za pripravo Albanije na članstvo v Evropski uniji. Med glavnimi novostmi je predlog za pogojni izpust tudi pri dosmrtni ječi. Dokument predstavlja pomemben mejnik pri reformi albanskega kazenskega sistema.

Pravosodna in institucionalna reforma vlade MADANI je pridobila zagon, saj je bilo v prvem tednu zasedanja Dewan Rakyat (parlamenta) sprejetih pet zakonov in dva ključna predloga. Ta napredek poudarja zavezanost vlade k posodobitvi pravnega okvira države.

Relatorka Združenih narodov za palestinska ozemlja, Francesca Albanese, je zapustila studio med televizijsko oddajo In Onda na La7, zaradi nestrinjanja z ostalimi gosti o opredelitvi dogajanja v Gazi kot genocida. Albanese je pojasnila, da ne more razpravljati s posamezniki, ki nimajo strokovnega znanja o Gazi. Do spora je prišlo, ko je Francesco Giubilei omenil Liliano Segre, kar je Albanese označila za nesprejemljivo, saj po njenem mnenju bolečina Segrejeve ne upravičuje njene presoje o dogajanju v Gazi.